Sama, ko sem naredila izpit za avto nisem nikoli premišljevala in vozila v strahu. Kasneje sem doživela prometno nesrečo in moja vožnja se je čisto spremenila, če bi takoj šla na tečaj varne vožnje, bi preprečila marsikaj. Moje vožnje so bile strah in trepet takoj, ko je deževalo, ali pa že če je bila vožnja po temi. Da ne govorim, če sem zagledala sneg ali pa je bilo malo stopinj in mokra cesta. Enostavno sem imela v glavi, da je spolzka cesta in da me bo zaneslo, takrat bi mi tečaj varne vožnje še kako prav prišel, pa  nisem nikomur upala povedati, da me je vožnje po prometni nesreči strah.

Mogoče bi bilo vse drugače, če ne bi prometne nesreče povzročila ravno zaradi spolzkega cestišča. Kajti prej sem jaz bila sproščena voznica, uživala sem v vožnji, potem pa sem pri sami vožnji doživljala samo strah, morala bi opraviti tečaj varne vožnje, takoj ko sem to doživela. 

Ti strahovi moje vožnje so se vlekli tako daleč, da me je začelo pri srcu pošteno boleti, ustrašila sem se še naknadno, da bi bilo kaj narobe z srcem in šla na pregled. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da nisem hotela več voziti v dežju, po temi in ko je zapadel sneg. Moj mož je takrat dobesedno znorel in rekel, da tako ne gre več, uredil mi je termin tečaj varne vožnje, povedal za moje strahove in me tudi tisti dan spremljal.

Moram reči, da sem ta dan imela največje strahove, kajti vedela, sem, da bom morala premagati ta strah in da me bo tečaj varne vožnje postavil v točni to situacijo, da bom videla, kako se mora voziti in kako se obnaša avto v takšnih situacijah. Jaz sem bila čisto prestrašena, opravila sem tečaj varne vožnje, doživela sem te situacije, danes mi je jasno kako in kaj odreagirati v takšnih situacijah. Nič več strahov, bolečin v prsnem košu, moje mirne, sproščene vožnje so spet nazaj.