Še kako dobro se vsi zavedamo, ko dobimo otroke, da nas hitro potegne, da nabavimo psa ali mačko. Tako je bilo tudi pri nas, da smo se odločili za nakup psa. Sama sem strmela, da bi kupili majhnega psa, vedar si je mož želel velikega psa in o majhnem ni hotel niti slišati. Čeprav sem vedela, da bom sama imela največ dela, sem popustila. Tako smo domov pripeljali majhno štručko in seveda bili vsi navdušeni nad njo. Kar hitro pa so se začele obveznosti. Tako smo vsi videli, da je imeti psa ena velika odgovronost in da bo sedaj življenje potekalo drugače. Morali smo si razdeliti delo. 

Najbolj moteče so nam bila jutra, ko je bilo potrebno kužka vsak dan peljati na sprehod. Ko smo se navadili na ta ritual, ni nam ni iblo več težko. Druga težava je bila ta, da smo veliko potovali, kako bo sedaj to potekalo z psom se nismo točno zavedali. Sprva smo psa vzeli z seboj, potem pa smo kar hitro videli, da tako ne bo šlo, ker je preveč naporno. Tako smo se dogovorili z mojimi starši, da naslednjič psa pustimo njim. Še dobro, da smo lahko. Ni lahko imeti kužka in to bi se morali zavedati čisto vsi. Posebej če radi potujete, potem dvakrat premislite, kako vam bo, če boste kupili psa. Sama sem prepričana, da ne bom tako hitro kupila novega psa, kajti še kako se zavedam, da je to velika odgovornost in lahko rečem, da veliko te odgovornosti pade name. Otroci se že znajdejo, da je pes samo zanimiv takrat, ko se z njim igrajo. Kje pa je umivanje psa, hranjenje, skrb za psa….

…